Verzija ki je pred vami je tretja izdaja v 21 letih. Ko smo se leta 1997 pri zalozbi Wieser
ob dvestoletnici prvega izida Drabosnjakovih Litanij odlocili za izdajo v ediciji Novo berilo
smo zeleli pripraviti besedilo tako da bo razumljivo tudi za bralce ki niso vesci koroskih
narecij posodobili smo ga z zeljo da mu damo mesto ki mu v literarni zgodovini gre.Z
danasnjega vidika seveda opazimo pri posodobitvi teksta pomanjkljivosti kar ni cudno saj se
je gledalo na njegovo pesnitev zgolj z danasnjega vidika zapostavljenosti jezikovnega prostora
ki je po razpadu Kakanije (Robert Musil) odrinjen od centra kulturnega razvoja kar mu je
prineslo v nadaljnjih sto letih pridevek odrinjenosti in manjvrednosti z vidika
(samo)pomilovanja.Ze samo dejstvo da so vsi literarni kritiki tako v Sloveniji kot na
Koroskem Drabosnjakovo delo gledali in ocenjevali (zgolj) z zornega kota bukovnistva in ga niso
uvrscali v kanon visoke literature mu je preprecilo dostop do Olimpa slovenske literature.
Citljivost melodija originarne slike in prispodobe se lahko merijo s poezijo tedanjega casa
posebej ce pomislimo da jih ni bilo veliko ki so tedaj pesnili in se izpostavljali smo tedaj
zapisali.Zasluga prvega posodobljenega ponatisa Drabosnjakovih Litanij ki jih je leta 1997
pripravil Lojze Wieser je v prvi vrsti v tem da je omogocil novo branje in poglabljanje
razumljivosti tega literarnega dela na severni meji strnjenega a kulturno decentraliziranega
jezikovnega obmocja. Kot vidimo ob pricujoci temeljiti obdelavi in ob temeljitih komentarjih
avtorjev izdaje je bil Drabosnjak na visku tedanjega ustvarjanja literature v slovenskem
jeziku.Tako torej Drabosnjakovo literaturo po 220-tih letih lahko koncno dvignemo med snovalce
slovenskega knjiznega jezika.
